Zbirke in arhivi kot prostor idej in znanja

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, četrtek, 31. 3. 2022 ob 10.00

moderatorki: Petra Černe Oven, Cvetka Požar

sodelujoči: Gerry Leonidas, Ajdin Bašić, Meta Kojc, Martina Malešič, Klement Podnar, Barbara Predan, Primož Premzl, Marijan Rupert

Pridružite se nam na interdisciplinarnem posvetu na temo raziskovanja, izobraževanja, arhiviranja in dokumentiranja. Uvodnemu predavanju, ki ga bo pripravil Gerry Leonidas iz Združenega kraljestva (University of Reading, Department of Typography and Graphic Communication), bosta sledila dva panela z naslovoma Zbirke kot prostor idej in znanja ter Zbirke kot podlaga za poučevanje in raziskovanje na področju oblikovanja, na katerih bodo sodelovali: Ajdin Bašić, Meta Kojc, Martina Malešič, Klement Podnar, Barbara Predan, Primož Premzl in Marijan Rupert. Razpravo bosta moderirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar.

Zbirke so kot kulturna dediščina prostor hranjenja predmetov, njihove fizične obravnave, naracije in interpretacije. So generator idej, spomina, zgodovine in navdiha ter fizični dokaz znanja. O zbirki je dobro razmišljati kot o skupku idej, akcij, strategij in želja. Ni nujno, da bo vse, kar zbiramo, v prihodnosti zanimivo, in zagotovo tudi ne bo razumljeno tako, kot je bilo v času uvrstitve v zbirko. Mnogotere značilnosti predmetov v zbirkah odkrivamo skozi raziskovanje, ki je lahko vsakokrat drugačno, glede na sledenje vprašanju, ki si ga zastavimo. Primarni viri so dokumentirani dokazi o zgodovini; raziskovalcem in znanstvenikom pomagajo prepoznavati vzorce, ki bi jih težko razbrali samo na podlagi sedanjih dogodkov. 

V primeru grafičnega oblikovanja, ki zavzema tudi področje efemerne produkcije (revije, brošure, plakati, letaki), lahko tovrstni kosi predstavljajo tudi alternativno vizualno in besedilno zgodovino, ki se je razvila zunaj tradicionalnih akademskih in zgodovinskih praks. Nostalgična zgodovinska estetika, ki nas navdušuje, lahko pomeni nevarnost za interpretacijo, lahko pa je priložnost in motivacija za poglobljeno raziskovanje vzrokov in posledic. Zgodovinska dela lahko zaradi procesov, ki jih prek njih definiramo, prispevajo k razumevanju tega, kaj oblikovanje je in kako oblikovalci delujejo. Čeprav gre mogoče za dela, povezana samo z eno osebo, lahko artefakti delujejo kot okno, ki nam daje vpogled v delo neke generacije, delo pripadnikov iste paradigme ali kulturnega mikrookolja. Na zgodovino oblikovanja namreč ne moremo gledati zgolj linearno ali skozi samo en kontekst: vključitev drugih perspektiv odpira možnosti pogleda skozi tehnologijo, skozi življenjske faze posameznika itd.

Kako lahko zbirka ustvarja in vzpostavlja znanje oziroma odpira prostor diskusije in konstruktivnega spora? Kako lahko širimo korpus idej in znanja, ki ga akumulirajo zbirke? Kako bi se dalo uporabo primarnih materialov vključiti v pedagoški proces za lažje in privlačnejše poučevanje zgodovine? Kako lahko primarni viri služijo kot navdih za sodobne ustvarjalce? To so samo nekatera vprašanja, za katera upamo, da jih bo posvet načel.

Organizacija: Pekinpah, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fundacija Brumen