objavljeno
17 Jan, 2025

Ilustracijski kot Oblikovanje razstave

Naročnik - Center ilustracije

Avtorji:

Sara Badovinac, oblikovanje razstave
Sara Škarica, oblikovanje razstave
Tina Popovič (Zavod divja misel), produkcija
Maša P. Žmitek, vodenje projekta

Kakšna so bila vaša idejna izhodišča pri projektu? Ste se soočali s kakšnimi omejitvami? Kaj vse je vplivalo na končno oblikovanje?

V Centru ilustracije so želeli približati raznolikost slovenskih ilustratorjev tako doma in v tujini prek mobilnih prodajno/razstavnih enot. Zato je bila osrednja naloga zasnovati prilagodljivo opremo, ki se enostavno postavi, razstavi in omogoča predstavitev ilustracij. Po nekaj skicah sva prišli na idejo zložljivih okvirjev, ki sva jih obarvali v prepoznavne barve Centra. Zaradi enostavnega prenašanja in transporta razstavne opreme, sva se odločili za aluminijaste okvirje, ki so istočasno lahki in stabilni. Logistična zasnova razstavnih elementov je tako postala ključen dejavnik, ki je usmerjal celoten oblikovalski proces in vplival na vse nadaljnje odločitve.

Kako je potekalo sodelovanje z naročnikom? V primeru da je bil slednji vpleten v oblikovalski proces, kakšen tip dialoga ste vzpostavili (npr. redna srečanja, začetna delavnica, reden feedback)?

Naročnici (Tina in Maša) sta bili ves čas aktivno vključeni v proces, kar je poenostavilo snovanje in dalo najinemu delu dodaten zagon. Najprej sta nama pripravili projektno nalogo, ki je služila kot izhodišče za nadaljnje delo, nato pa smo skupaj definirali funkcionalna izhodišča, ki so nama bila v pomoč pri oblikovni zasnovi. Po usklajevanjih načrtov in shem smo v delavnici izdelali prototip, ki smo ga skupaj pregledali v živo in podali komentarje za izboljšave - do zadnjih detajlov. Zaradi dobro zastavljenega začetka projekta smo imeli vse do končne izdelave usklajeno videnje projekta.

Kaj vam pomenijo strokovna priznanja (nagrade, omembe, uvrstitve)? Ali vam pomagajo pri pridobivanju novih naročil? Kako nanje gledajo vaše stranke/partnerji?

Nagrade so lahko lep znak, da je končano delo opaženo in cenjeno. Največja nagrada pa je prijetno ustvarjanje projekta samega, da se skozi procese dobro uskladimo in z naročniki ustvarimo nekaj kar preseže tako njihova kot najina pričakovanja. To je na koncu tisto, kar pripelje do novih priložnosti in dolgoročnih odnosov.

Kako bi opisali trenutno stanje slovenske oblikovalske scene? Kje vidite prostor za razvoj in sistemsko podporo, ki bi lahko okrepila vlogo oblikovanja v gospodarstvu ter prispevala k večji prepoznavnosti slovenskih oblikovalcev na mednarodnem nivoju? Ali menite, da so trenutni mehanizmi in institucije dovolj učinkoviti pri spodbujanju sodelovanja med oblikovalci ter podjetji?

Slovenska oblikovalska scena je dinamična in polna potenciala, vendar se sooča z omejitvami majhnega trga. A največji preobrati se zgodijo takrat, ko se navidezna pomanjkljivost z nekaj iznajdljivosti spremeni v prednost. Zato bi diplomatsko dodali, da so možnosti za izboljšave pri nas vse prej kot neznatne. Pogrešava pa več samoiniciativnosti za povezovanje tako iz strani podjetij kot tudi iz oblikovalskih krogov, bi pa lahko s spodbudami svojo vlogo pri tem odigrala tudi država. Seveda pa se vse začne in konča z izobraževanjem, ki je edini dolgoročno smotrn način za krepitev veljave oblikovanja in arhitekture v očeh javnosti, kar pa vodi tudi do bolj odprte družbe.

K boljšemu preboju slovenskih oblikovalcev na tuje trge bi verjetno pripomogla tesnejša sodelovanja med domačimi institucijami in sorodnimi ustanovami v tujini. Takšna sodelovanja bi lahko odprla nove priložnosti in okrepila prepoznavnost slovenskih oblikovalcev.