objavljeno
17 Jan, 2025

Juicy Marbles – Identiteta

Naročnik: Juicy marbles

Avtorji:
Ljudje
Vladimir Mićković, kreativno vodenje
Emil Kozole, oblikovanje
emil@ljudje.si
Urška Stariha, oblikovanje
Miha Artnak, oblikovanje
Magnus Ruben, besedilo
Matija Medved, ilustracije

Kakšna so bila vaša idejna izhodišča pri projektu? Ste se soočali s kakšnimi omejitvami? Kaj vse je vplivalo na končno oblikovanje?

Juicy Marbles je svojo pot začel s filet mignonom rastlinskega izvora. Gre za slovensko podjetje, ki svoje "zrezke" uspešno prodaja po celem svetu. Njihova misija je ustvariti hrano, ki ne nahrani samo telesa, ampak tudi dušo. To pa jasno odraža tudi identiteta blagovne znamke, ki se odmika od tipične eko/zelene estetike. Namesto tega stavi na drzno identiteto, uporabo humorja in samoironije. Preveč znamk danes igra na varno, izgledajo nerazločljivo in se posledično izgubijo v tej poplavi. Dober brand pa ima svojo osebnost, jasno izražene vrednote in si upa zavzeti stališče.

Kako je potekalo sodelovanje z naročnikom? V primeru da je bil slednji vpleten v oblikovalski proces, kakšen tip dialoga ste vzpostavili (npr. redna srečanja, začetna delavnica, reden feedback)?

Vladimir, član Ljudje, je tudi eden od soustanoviteljev podjetja Juicy Marbles. Branding je bil pri tem projektu ključen. Ni šlo za klasično razmerje naročnik-oblikovalec, ampak za razumevanje oblikovanja kot osrednjega člena diferenciacije in grajenja vrednosti blagovne znamke. Ta pristop se je izkazal za uspešnega.

Kaj vam pomenijo strokovna priznanja (nagrade, omembe, uvrstitve)? Ali vam pomagajo pri pridobivanju novih naročil? Kako nanje gledajo vaše stranke/partnerji?

Seveda je vedno lepo prejeti kakšno nagrado – gre za potrditve s strani stroke in motivacijo za nadaljnje delo. Kljub temu pa nagrade na pridobivanje novih naročnikov nimajo bistvenega vpliva. Večina naročnikov o njih niti ni obveščena.

Kako bi opisali trenutno stanje slovenske oblikovalske scene? Kje vidite prostor za razvoj in sistemsko podporo, ki bi lahko okrepila vlogo oblikovanja v gospodarstvu ter prispevala k večji prepoznavnosti slovenskih oblikovalcev na mednarodnem nivoju? Ali menite, da so trenutni mehanizmi in institucije dovolj učinkoviti pri spodbujanju sodelovanja med oblikovalci ter podjetji?

Naša oblikovalska scena je polna talentiranih posameznikov in nekaj izjemnih studiev. Kljub temu pa primanjkuje organiziranega povezovanja in skupnega nastopa, tako na domačem kot na mednarodnem nivoju. Pomembno bi bilo tudi povečati zavedanje o oblikovanju, ki presega le funkcijo storitve za podjetja. Več fokusa bi morali usmeriti na oblikovanje za državo, storitveno oblikovanje in družbene projekte, ki prispevajo k skupnemu dobremu.