objavljeno
17 Jan, 2025

Kino Šiška serija 2021-2024

Naročnik: Kino Šiška

Avtorji:
Matjaž Komel, kreativno vodenje, oblikovanje in ilustracije
komelmatjaz@gmail.com
Lea Jelenko, fotografija

Kakšna so bila vaša idejna izhodišča pri projektu? Ste se soočali s kakšnimi omejitvami? Kaj vse je vplivalo na končno oblikovanje?

Želel sem, da so plakati kreativen del mojega dela v Kinu Šiška, saj velik del nalog hišnega oblikovalca zajema rutinsko ustvarjanje pasic, prilagajanje fotografij različnim formatom in urejanje korporativnih materialov, ki niso posebej ustvarjalni. Ker je Kino Šiška javna ustanova, si lahko privošči nekomercialen pristop k oglaševanju, zato sem želel, da naši plakati mestu dodajo neko dodatno vrednost.

Iz tega izhajajoč se mi zdijo plakati z zgolj fotografijo benda in napisom precej dolgočasni, poleg tega pa nikoli ne veš, kakšno fotografijo boš prejel. Moj cilj je bil, da so plakati za koncerte v produkciji Kina Šiška osnovani na časovno nezahtevni ilustraciji ali avtorskih obdelavah fotografij. Seveda sem upošteval, da vsi plakati ne morejo slediti temu slogu, saj nekateri bendi (menedžment) ne dovolijo "lokalnih" plakatov in že vnaprej predložijo svoje oblikovalske rešitve.

Skozi leta sodelovanja s Kinom Šiška sem si pridobil zaupanje ekipe, kar mi je omogočilo precejšnjo ustvarjalno svobodo. V večini primerov sem imel proste roke, vendar je bil proces oblikovanja plakatov demokratičen. Če plakat, pripravljen s strani ekipe, ni bil sprejet, smo po potrebi izdelali alternativo – vendar so bile te situacije redke. Ključen dejavnik pri ustvarjanju plakatov je bil tudi čas. Ker je plakatov veliko, sem ugotovil, da več kot dva dni dela na posameznem plakatu ni smiselno: prvi dan namenim razmisleku, konceptu, pripravi materialov in skicam, drugi dan pa izvedbi.

Navdih za plakat pogosto črpam iz glasbe samega benda, med poslušanjem njihove glasbe. Osebno me močno inspirirajo tarot karte, simbolika in okultizem, kar se verjetno odraža tudi v plakatih. Rad raziskujem simbole in pomene, skrite v besedilih glasbenikov. Včasih namesto ilustracije uporabim obdelano fotografijo ali fotokolaž ustvarjen v sodelovanju z Leo Jelenko, s katero tvoriva tandem Lealudvik.

Kako je potekalo sodelovanje z naročnikom? V primeru da je bil slednji vpleten v oblikovalski proces, kakšen tip dialoga ste vzpostavili (npr. redna srečanja, začetna delavnica, reden feedback)?

Sem zunanji sodelavec Kina Šiška in del ožjega kolektiva, kjer sem redno prisoten na tedenskih kolegijih. Naš kolektiv je majhen, zato smo med seboj zelo povezani in sodelujemo pri različnih procesih. Še posebej tesno sodelujem z osebami za PR, digitalni marketing in vodjo programa, saj so vsi ključni akterji v ustvarjalnem procesu. Ena izmed najboljših izkušenj v Kinu Šiška je, da imam kot oblikovalec veliko svobode pri svojem delu. Na meni je, kako zasnujem in izvedem projekte, saj je poseganje v moje "kreativno vodenje" minimalno.

Kaj vam pomenijo strokovna priznanja (nagrade, omembe, uvrstitve)? Ali vam pomagajo pri pridobivanju novih naročil? Kako nanje gledajo vaše stranke/partnerji?

Nagrada je potrditev stroke, da je delo, v katerega vložiš ogromno pozornosti in truda, vredno. Še posebej, ko gre za nekaj minljivega, kot je plakat, ki običajno visi le mesec. Takšno priznanje potrdi, da je ves trud upravičen in cenjen. Kako naročnik gleda na nagrado, bi bilo najbolje vprašati kar njega. Vendar pa verjamem, da nagrade nedvomno pripomorejo h krepitvi odnosa med naročnikom in ustvarjalcem.

Kako bi opisali trenutno stanje slovenske oblikovalske scene? Kje vidite prostor za razvoj in sistemsko podporo, ki bi lahko okrepila vlogo oblikovanja v gospodarstvu ter prispevala k večji prepoznavnosti slovenskih oblikovalcev na mednarodnem nivoju? Ali menite, da so trenutni mehanizmi in institucije dovolj učinkoviti pri spodbujanju sodelovanja med oblikovalci ter podjetji?

Morda letošnji Brumen odraža trenutno stanje slovenske oblikovalske scene, tako z organizacijo in izvedbo bienala kot tudi z izborom razstavljenih del. Težka vprašanja, verjetno nisem pravi naslov za konkreten odgovor. Sam sem aktiven predvsem v kulturni sferi, kar pomeni, da delujem v nekakšnem ‘mehurčku’, ki je do neke mere izoliran od gospodarstva.

K boljšemu preboju slovenskih oblikovalcev na tuje trge bi verjetno pripomogla tesnejša sodelovanja med domačimi institucijami in sorodnimi ustanovami v tujini. Takšna sodelovanja bi lahko odprla nove priložnosti in okrepila prepoznavnost slovenskih oblikovalcev.