objavljeno
17 Jan, 2025

Wesna – črkovna vrsta

Interni projekt organizacije

Avtorji:
Type Salon
Alja Herlah, oblikovanje
Krista Likar, izvedbeno oblikovanje
Adriana Wiszniakowa

Kakšna so bila vaša idejna izhodišča pri projektu? Ste se soočali s kakšnimi omejitvami? Kaj vse je vplivalo na končno oblikovanje?

Razvoj črkovne vrste Wesna je projekt, ki je nastal samoiniciativno. Takšen pristop že sam po sebi prinaša številne omejitve, predvsem finančne. Oblikovanje zahteva veliko časa, pri tem pa ostaja negotovost glede prihodnosti izdelka – ali bo pritegnil dovolj pozornosti, da bo upravičil celotni vložek in omogočil finančno povrnitev.

Oblikovna izhodišča, ki smo si jih zastavili na začetku, so temeljila na študiji tradicije slovenske tipografske zapuščine. Nekateri bi lahko sklepali, da zaradi pomanjkanja črkovnih založb na Slovenskem nimamo tipografske dediščine. Vendar pa je ta dediščina zbrana predvsem v obliki črkovnih napisov na plakatih, ki smo jih skrbno preučili. Plakat, ki ima še danes pomembno komunikacijsko vlogo, je igral ključno vlogo tudi pri oblikovanju "prepoznavne" oblike slovenske črke. Zaradi tega smo se osredotočili na plakate iz prve polovice 20. stoletja, za katere smo lahko potrdili, da so bile črkovne oblike ročno izrisane.

Na slog črkovne vrste so vplivale črkovne forme, prilagojene vizualni estetiki plakatov – ožje širine, preplet grotesknega in geometrijskega sloga ter krepke, ekspresivne poteze črk, ki učinkovito pritegnejo poglede z ulic.

Kako je potekalo sodelovanje z naročnikom? V primeru da je bil slednji vpleten v oblikovalski proces, kakšen tip dialoga ste vzpostavili (npr. redna srečanja, začetna delavnica, reden feedback)?

S kolegico Kristo Likar sva tekom najstrožjih covidnih ukrepov ustanovili črkovno založbo Type Salon. Svetovna situacija je pomenila manj naročenih projektov, kar pa nama je omogočilo več časa za razvoj in izdajo internih črkovnih vrst. Oblikovanje Wesne je spodbudila pridobljena delovna štipendija Ministrstva za kulturo, ki je nudila podporo pri prvih korakih projekta.

Proces oblikovanja se je začel s pregledom grafičnega oblikovanja iz medvojnega obdobja na Slovenskem, pri čemer smo raziskovali razne arhive in literaturo. Na podlagi prepoznanih značilnih črkovnih oblik smo pripravili skice in iz njih izbrali slog črkovne vrste. Konkretna digitalizacija črkovne vrste je nato potekala izmenično – od razvoja nabora do korekture, s številnimi testnimi odtisi, preoblikovanji ter ponovnimi korekturami in preizkušanjem na manjših velikostih.

Kaj vam pomenijo strokovna priznanja (nagrade, omembe, uvrstitve)? Ali vam pomagajo pri pridobivanju novih naročil? Kako nanje gledajo vaše stranke/partnerji?

Nagrade pomenijo priznanje za kakovostno opravljeno delo, tudi z mednarodnega vidika, kar posebej cenim pri načinu žiriranja bienala Brumen, ki je na Slovenskem prava redkost. Ker delujemo v zelo specifični veji oblikovanja (oblikovanju črkovnih vrst), se pogosto srečujemo z dilemami in vprašanji kako nadaljevati. Nagrade tako dajejo nov zagon in spodbudo, da nadaljujemo v tej smeri. Verjamemo tudi, da z njimi širimo prepoznavnost naše založbe, kar posledično vodi tudi k naročilu več kustomiziranih tipografskih rešitev.

Kako bi opisali trenutno stanje slovenske oblikovalske scene? Kje vidite prostor za razvoj in sistemsko podporo, ki bi lahko okrepila vlogo oblikovanja v gospodarstvu ter prispevala k večji prepoznavnosti slovenskih oblikovalcev na mednarodnem nivoju? Ali menite, da so trenutni mehanizmi in institucije dovolj učinkoviti pri spodbujanju sodelovanja med oblikovalci ter podjetji?

Wesna je nastala s finančno spodbudo Ministrstva za kulturo. Kot črkovna družina, ki vključuje tudi cirilični črkopis in italiko, je bila predstavljena na razstavi v sklopu Galerije Kresija (v Mestni hiši Ljubljana), s podporo Mestne občine Ljubljana. Večina oseb, s katerimi sodelujemo, je samozaposlenih v kulturi, njihov status pa podpira Ministrstvo za kulturo. Na podlagi teh izkušenj lahko potrdim, da je z aktivnim pristopom mogoče doseči podporo tako na lokalni in državni ravni.

Zdi se mi, da slovenska oblikovalska scena ne izstopa od drugih enako velikih evropskih trgov, kjer se pojavljajo tako pozitivne priložnosti kot omejitve, s katerimi se soočamo na dnevni ravni. Majhnost trga omogoča večjo prepoznavnost in lažji dostop do posameznikov, hkrati pa omejuje možnosti razvoja. Menim, da je razvoj prakse oblikovalca v veliki meri odvisen od njegove lastne motivacije, želje po sodelovanju, osebnem razvoju in prispevku na mednarodni ravni.