Komentar k izboru logotipa predsedovanja EU ter celostne podobe Vlade RS
V Fundaciji Brumen spodbujamo kritičen odnos do vidnih sporočil, zato si z vztrajnim vzpostavljanjem kriterijev odličnosti prizadevamo ozaveščati tako javnost kot tudi stroko o družbenem pomenu kakovostnega oblikovanja. V zadnjem letu smo bili priča številnim novim grafičnim podobam, namenjenim komuniciranju na državni ravni, ki so jih kljub že sprejetim, plačanim ter strokovno ovrednotenim rešitvam pristojni odločevalci zamenjali brez javnih razpisov ter strokovnega posvetovanja.
Kot dva pomembnejša primera želimo izpostaviti predvsem preoblikovanje celostne podobe vlade ter pred kratkim predstavljeni logotip slovenskega predsedovanja Evropski uniji.
Simboli, ki zastopajo državo na tako visokem nivoju, bi morali biti izbrani transparentno in strokovno. Da bi to zagotovili, mora proces obsegati naslednje postopke:
javno dostopen brief oz. vsebinske in tehnične napotke, ki služijo za izhodišče priprave idejnega predloga,
javni ali vabljeni natečaj, katerega rezultati so kasneje javno objavljeni, najbolje ocenjeni pa prejmejo tudi finančno kompenzacijo. V primeru javnega natečaja kompetence avtorjev dokazuje kakovost podanega idejnega predloga, v primeru vabljenega natečaja pa v njihov prid pričajo tudi pretekle reference,
žirijo, v kateri so prisotni tudi predstavniki oblikovalske stroke, ki izbrane predloge oceni na podlagi jasnih ter vnaprej znanih kriterijev.
Kakovostna vidna sporočila se od nekakovostnih ločijo predvsem po tem, da ne potrebujejo dodatne razlage, s katero bi jih pravilno tolmačili domača in tuja laična javnost – kot smo doživeli ob razlagi simbola, s katerim se bomo predstavljali ob predsedovanju Evropski uniji.
Po osamosvojitvi se je identiteta nove, samostojne Slovenije utrjevala tudi prek kvalitetnega oblikovanja. Če pomislimo na vrhunsko oblikovanje potnega lista in slovenskega tolarja, smo z novimi podobami, ki se kot po tekočem traku in brez transparentnih razpisov ter javne razprave tudi takoj implementirajo, naredili precej korakov nazaj.
V Fundaciji Brumen spodbujamo kritičen odnos do vidnih sporočil, zato si z vztrajnim vzpostavljanjem kriterijev odličnosti prizadevamo ozaveščati tako javnost kot tudi stroko o družbenem pomenu kakovostnega oblikovanja. V zadnjem letu smo bili priča številnim novim grafičnim podobam, namenjenim komuniciranju na državni ravni, ki so jih kljub že sprejetim, plačanim ter strokovno ovrednotenim rešitvam pristojni odločevalci zamenjali brez javnih razpisov ter strokovnega posvetovanja.
Kot dva pomembnejša primera želimo izpostaviti predvsem preoblikovanje celostne podobe vlade ter pred kratkim predstavljeni logotip slovenskega predsedovanja Evropski uniji.
Simboli, ki zastopajo državo na tako visokem nivoju, bi morali biti izbrani transparentno in strokovno. Da bi to zagotovili, mora proces obsegati naslednje postopke:
javno dostopen brief oz. vsebinske in tehnične napotke, ki služijo za izhodišče priprave idejnega predloga,
javni ali vabljeni natečaj, katerega rezultati so kasneje javno objavljeni, najbolje ocenjeni pa prejmejo tudi finančno kompenzacijo. V primeru javnega natečaja kompetence avtorjev dokazuje kakovost podanega idejnega predloga, v primeru vabljenega natečaja pa v njihov prid pričajo tudi pretekle reference,
žirijo, v kateri so prisotni tudi predstavniki oblikovalske stroke, ki izbrane predloge oceni na podlagi jasnih ter vnaprej znanih kriterijev.
Kakovostna vidna sporočila se od nekakovostnih ločijo predvsem po tem, da ne potrebujejo dodatne razlage, s katero bi jih pravilno tolmačili domača in tuja laična javnost – kot smo doživeli ob razlagi simbola, s katerim se bomo predstavljali ob predsedovanju Evropski uniji.
Po osamosvojitvi se je identiteta nove, samostojne Slovenije utrjevala tudi prek kvalitetnega oblikovanja. Če pomislimo na vrhunsko oblikovanje potnega lista in slovenskega tolarja, smo z novimi podobami, ki se kot po tekočem traku in brez transparentnih razpisov ter javne razprave tudi takoj implementirajo, naredili precej korakov nazaj.